-
1 place
[pleis] 1. noun1) (a particular spot or area: a quiet place in the country; I spent my holiday in various different places.) kraj2) (an empty space: There's a place for your books on this shelf.) prostor3) (an area or building with a particular purpose: a market-place.) prostor4) (a seat (in a theatre, train, at a table etc): He went to his place and sat down.) sedež5) (a position in an order, series, queue etc: She got the first place in the competition; I lost my place in the queue.) mesto6) (a person's position or level of importance in society etc: You must keep your secretary in her place.) položaj7) (a point in the text of a book etc: The wind was blowing the pages of my book and I kept losing my place.) mesto8) (duty or right: It's not my place to tell him he's wrong.) dolžnost, pravica9) (a job or position in a team, organization etc: He's got a place in the team; He's hoping for a place on the staff.) služba10) (house; home: Come over to my place.) dom11) ((often abbreviated to Pl. when written) a word used in the names of certain roads, streets or squares.) trg12) (a number or one of a series of numbers following a decimal point: Make the answer correct to four decimal places.) decimalka2. verb1) (to put: He placed it on the table; He was placed in command of the army.) postaviti2) (to remember who a person is: I know I've seen her before, but I can't quite place her.) prepoznati•- go places
- in the first
- second place
- in place
- in place of
- out of place
- put oneself in someone else's place
- put someone in his place
- put in his place
- take place
- take the place of* * *I [pléis]nounprostor, kraj, mesto; economy kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina; colloquially lokal; nautical kraj, pristanišče ( place of call pristanišče, kjer ladja pristane); sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost; mathematics decimalno mesto; družbeni položaj, stan; figuratively vzrok, povod; sport tekmovalčevo mestoplace of amusement — zabaviščni prostor, zabaviščein this place — tukaj, na tem mestuin place — mestoma, tu pa tamto put s o. in his place — pokazati komu, kje mu je mestoto give place to — odstopiti mesto, umakniti se komuAmerican going places — uspeti, ogledati si znamenitosti nekega krajain place — na pravem mestu, primerenin the last place — nazadnje, končnoto keep s.o. in his place — zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domačto know one's place — vedeti, kje je komu mestoout of place — na nepravem mestu, neprimeren, brez službeto take place — goditi se, vršiti sethere is no place like home — preljubo doma, kdor ga imaII [pléis]transitive verbpostaviti, položiti, namestiti; naložiti (denar); zaposliti, namestiti, dati službo, položaj; economy spraviti (blago) na trg, vložiti kapital, vnesti, knjižiti, skleniti (pogodbo itd.); prepoznati, spomniti se koga; sport plasiratiI cannot place him — ne vem, kam bi ga del; ne morem se spomniti, od kje ga poznamto place in order — urediti, postaviti na pravo mestoeconomy to place an order — naročitito place on record — zapisati, vknjižitisport to be placed — plasirati se, biti med prvimi tremi -
2 trust
1. verb1) (to have confidence or faith; to believe: She trusted (in) him.) zaupati2) (to give (something to someone), believing that it will be used well and responsibly: I can't trust him with my car; I can't trust my car to him.) zaupati3) (to hope or be confident (that): I trust (that) you had / will have a good journey.) upati2. noun1) (belief or confidence in the power, reality, truth, goodness etc of a person or thing: The firm has a great deal of trust in your ability; trust in God.) zaupanje2) (charge or care; responsibility: The child was placed in my trust.) varstvo3) (a task etc given to a person by someone who believes that they will do it, look after it etc well: He holds a position of trust in the firm.) odgovornost4) (arrangement(s) by which something (eg money) is given to a person to use in a particular way, or to keep until a particular time: The money was to be held in trust for his children; ( also adjective) a trust fund) skrbništvo5) (a group of business firms working together: The companies formed a trust.) trust•- trustee- trustworthy
- trustworthiness
- trusty
- trustily
- trustiness* * *I [trʌst]nounzaupanje (in v), trdno upanje; zaupna oseba; kredit; depó, depozit; varstvo, skrbništvo, kuratorstvo; odgovornost, dolžnost skrbnika, kuratorja; obveznost, dolžnost; varovanec; dobrodelna ustanova, fundacija; economy trust, kartel, koncernin trust — v shrambi, deponiranon trust — na kredit; na pošteno besedobreach of trust — zloraba zaupanja, verolomstvoto commit to s.o.'s trust — zaupati komu v varstvoto give trust — odobriti kredit, dati na kreditto hold in trust for — hraniti, upravljati za (koga)to leave s.th. in trust with s.o. — zaupati komu kaj, dati v varstvoto place (to put) one's trust in — zaupati (komu), zanesti se na (koga)to watch over one's trust — paziti na osebo ali stvar, ki nam je zaupanaII [trʌst]transitive verb & intransitive verbverjeti (komu, čemu), zanesti se (in na); zaupati (komu), imeti zaupanje v; dati komu kredit; zaupati, poveriti (komu) (with s.th. kaj); trdno upati, pričakovati, verjeti ( that da), biti prepričan; upati si, tvegatido not trust him with your watch! — ne zaupaj mu svoje ure!trust him to say that! — to je tipično zanj!a man not to be trusted — človek, ki se nanj ne moreš zanestiI trust he is not hurt — upam, da se ni poškodovalto trust o.s. to s.o. — zaupati se komu, zaupno se obrniti na kogacan his word be trusted? — ali lahko zaupamo njegovi besedi?you cannot trust a child in the streets after dark — ne morete brez skrbi pustiti otroka na ulici, ko se začne nočitiI cannot trust you out of my sight — niti za hip vas ne morem izgubiti iz vida (iz bojazni, da ne napravite kake neumnosti) -
3 leg
[leɡ]1) (one of the limbs by which animals and man walk: The horse injured a front leg; She stood on one leg.) noga2) (the part of an article of clothing that covers one of these limbs closely: He has torn the leg of his trousers.) hlačnica3) (a long, narrow support of a table etc: One of the legs of the chair was broken.) noga4) (one stage in a journey, competition etc: the last leg of the trip; the second leg of the contest.) etapa•- - legged- pull someone's leg* * *I [leg]nounnoga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize; nautical ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila; sport stran igrišča desno od metalca (kriket)to be all legs — nogat, dolgonogto be on one's last legs — biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih močithe boot is on the other leg — resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenileto fall on one's legs — postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečoto get upon one's legs — razjeziti se, planiti kviškuto get on one's hind legs — postaviti se po robu, pripraviti se k obrambito give s.o. a leg up — pomagati komu naprejnot to have a leg to stand on — ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičilato have good sea legs — ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornarleg and leg — enako stanje v igri, enako število točkon one's (hind) legs — na nogah, pri dobrem zdravjuto pull s.o.'s leg — imeti koga za norca, šaliti se s komto run s.o. off his legs — nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delomto set s.o. on his legs — pomagati komu na nogearchaic to make a leg — prikloniti seto shake a leg — British English colloquially plesati, American slang pohiteti, podvizati seto stand on one's own legs — biti samostojen, postaviti se na lastne nogeto walk s.o. off his legs — utruditi koga s hojoblack-leg — slepar, stavkokazII [leg]intransitive verb colloquially to leg it — (hitro) hoditi, teči, pobegniti -
4 find
1. past tense, past participle - found; verb1) (to come upon or meet with accidentally or after searching: Look what I've found!) najti2) (to discover: I found that I couldn't do the work.) ugotoviti3) (to consider; to think (something) to be: I found the British weather very cold.) ugotoviti2. noun(something found, especially something of value or interest: That old book is quite a find!) najdba- find out* * *I [faind]1.transitive verbnajti, nahajati, odkriti, odkrivati; spoznati, opaziti; ugotoviti, izvedeti; misliti, soditi; odločiti; nabaviti, oskrbeti, opremiti; izreči, izraziti; iti po kaj;2.intransitive verbzaslediti divjačino; juridically odločiti, razsoditi; zdeti seto find favour — imeti podporo, zaščitojuridically to find s.o. guilty — spoznati, da je kdo krivcolloquially to find one's feet — pridobiti zaupanje v samega sebe, uveljaviti sejuridically to find a true bill — izjaviti, da je vzrok tožbe utemeljento find s.o. in s.th. — oskrbeti koga s čimhow do you find yourself? — kako se imaš?I trust this finds you well — upam, da boste dobrega zdravja, ko boste dobili to pismoto find o.s. — sam se oskrbeti; znajti seto find pleasure in s.th. — imeti s čim veseljeII [faind]nounnajdba; dragoceno odkritje -
5 speak
[spi:k]past tense - spoke; verb1) (to say (words) or talk: He can't speak; He spoke a few words to us.) govoriti2) ((often with to or (American) with) to talk or converse: Can I speak to/with you for a moment?; We spoke for hours about it.) govoriti z3) (to (be able to) talk in (a language): She speaks Russian.) govoriti4) (to tell or make known (one's thoughts, the truth etc): I always speak my mind.) povedati5) (to make a speech, address an audience: The Prime Minister spoke on unemployment.) govoriti•- speaker- speaking
- spoken
- - spoken
- generally speaking
- speak for itself/themselves
- speak out
- speak up
- to speak of* * *[spi:k]1.intransitive verbgovoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o); izraziti se; music (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ; nautical signalizirati, dati znak; British English dati glas, oglasiti se (o psu);2.transitive verb(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati; nautical poklicati (ladjo)generally (strictly) speaking — splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)roughly speaking — v grobem (približno, grosso modo) povedanonot to speak of... — da (niti) ne govorimo o...nothing to speak of — nič važnega, ni vredno niti omembeto speak back — (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)to speak by the book — govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjemto speak bluntly — naravnost, brez ovinkov govoritito speak by the card — z veliko natančnostjo govoriti, biti precizento speak in s.o.'s cast — prekiniti kogato speak comfort to... — imeti tolažilne besede za...my dog speaks only when I order him — moj pes zalaja le, če mu ukažemto speak in s.o.'s ear — komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s komto speak for s.o. — govoriti komu v korist, reči dobro besedo za kogathat speaks for itself — to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)I found nobody to speak to — nikogar nisem našel, da bi z njim govorilto speak by hearsay — govoriti, kar smo od drugih slišalithis speaks a man of honour — to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez častito your praise be it spoken... — v vašo pohvalo bodi povedano...you might as well speak to a stone figuratively prav tako bi lahko govoril stenito speak to — govoriti komu, potrditi kajI cannot speak to the truth of that — ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to resto speak volumes for — jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)who is speaking? — (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)? -
6 credit
['kredit] 1. noun1) (time allowed for payment of goods etc after they have been received: We don't give credit at this shop.) posojilo2) (money loaned (by a bank).) kredit3) (trustworthiness regarding ability to pay for goods etc: Your credit is good.) plačilna zmožnost4) ((an entry on) the side of an account on which payments received are entered: Our credits are greater than our debits.) dobropis; dobroimetje5) (the sum of money which someone has in an account at a bank: Your credit amounts to 2,014 dollars.) znesek (v dobro)6) (belief or trust: This theory is gaining credit.) zaupanje7) ((American) a certificate to show that a student has completed a course which counts towards his degree.) spričevalo2. verb1) (to enter (a sum of money) on the credit side (of an account): This cheque was credited to your account last month.) knjižiti v dobro2) ((with with) to think of (a person or thing) as having: He was credited with magical powers.) pripisovati (komu)3) (to believe (something) to be possible: Well, would you credit that!) verjeti•- creditably
- creditor
- credits
- credit card
- be a credit to someone
- be a credit to
- do someone credit
- do credit
- give someone credit for something
- give credit for something
- give someone credit
- give credit
- on credit
- take the credit for something
- take credit for something
- take the credit
- take credit* * *I [krédit]noundobro ime, zaupanje; kredit, up; ugled, čast; zasluga; vpliv; pomembnost, spoštovanje; spričevalo opravljenem izpitu; American reklama (v oddajah)to give credit to — verjeti čemu, zaupati komuto add to s.o.'s credit — povečati komu ugledAmerican credit line — navedba, od kod je vzet citatwith credit — častno, odličnoII [krédit]transitive verbverjeti, zaupati; posoditi, kreditirati; ( with) pripisovati, smatratito credit s.o. with honesty — imeti koga za poštenega
См. также в других словарях:
zaúpanje — a s (ȗ) prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje: z delom upravičiti zaupanje koga; delavci so izkušeni, zato uživajo zaupanje; poln zaupanja prositi koga za pomoč / imeti zaupanje vase // prepričanje, da je kdo pošten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèizčŕpen — pna o prid. (ȅ r̄) ki se ne da izčrpati, izrabiti: neizčrpne zaloge / neizčrpen vir energije ∙ ekspr. v pogovoru o literaturi je neizčrpen lahko zelo dolgo razpravlja, govori o njej; ekspr. imeti neizčrpno zaupanje v koga zelo veliko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepríčati — am dov. (ȋ ȋ) doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vêlik — íka o prid., véčji (é ȋ; sam. iz prislova ȋ) 1. ki dosega visoko stopnjo a) glede na razsežnost, ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véra — e ž (ẹ) 1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil: vera se kaže v različnih oblikah; tudi primitivni človek ni bil brez vere; ugotavljati izvor vere 2. sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se kaže zavest o obstoju boga,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlorábljati — am nedov. (á) 1. uporabljati kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega: zlorabljati premoženje za lahkoživo življenje; zlorabljati sposobnosti, svobodo, znanje jezikov / zlorabljati računalnik // uporabljati koga za kaj negativnega proti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odtegníti — in odtégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila 2. narediti, povzročiti, da kdo a) ni več… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlorábiti — im dov. (á ȃ) 1. uporabiti kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega: zlorabil je svoje darove; zlorabiti moč, pamet za grozodejstva; zlorabiti svobodo, znanje / zlorabil je svojo avtoriteto proti ljudstvu uporabil v njegovo škodo // uporabiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
užívati — am nedov. (í) 1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta: bolnik naj uživa lahko hrano in čim več tekočine; uživati krompir, zelenjavo; to se uživa tudi surovo / uživati mamila; uživati tablete, zdravila 2. uporabljati kaj za zadovoljevanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posében — bna o prid. (ẹ̑) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika